Problematika starejših na podeželju

Vprašanje kakovosti življenja v starosti postaja vedno aktualnejše v kontekstu vedno daljše življenjske dobe in vedno večjega števila starejših, pri čemer je poudarek predvsem na samostojnem in polnem življenju. Raziskave kažejo, da je med starejšimi četrtina takih, ki zaradi različnih zdravstvenih težav ne morejo skrbeti sami zase in so odvisni od tuje pomoči, medtem pa tri četrtine starejših povsem samostojno skrbijo zase in tudi druge.

Za zdravo staranje so pomembne telesna in miselna aktivnost ter socialna vključenost in če so starejši aktivni na vseh teh treh področjih, ostanejo dlje zdravi, kar je pomembno na vsaj dveh ravneh.

Na individualni ravni pripomore samostojna skrb zase k ohranitvi pozitivne samopodobe posameznika, kar je tudi v starosti zelo pomembno. Drugi vidik pa se nanaša na raven celotne družbe in s tem tudi lokalne skupnosti, saj zdravi in aktivni starejši ne potrebujejo posebne oskrbe, opravijo pa, kar je velikokrat videti samoumevno ali spregledano, veliko neplačanega dela, kot so pomoč pri varstvu, vzgoji in izobraževanju mlajših družinskih članov, skrb za gospodinjstvo in dela okrog hiše.

V tem kontekstu lahko pomeni sodelovanje lokalnih skupnosti preventivo na področju skrbstva in zdravja za starejše. Z družabništvom se izboljšuje kakovost življenja starejših na podeželju, ohranja se zdravje, kar pomeni manj pritiska na zdravstvene ustanove, preprečujejo se različne stiske in težave, krepita se medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje, v skupnosti pa se ponovno poraja solidarnost, ki se je v zadnjih desetletjih porazgubila.

Ohranjanje medgeneracijskih odnosov je izredno pomembno še posebno danes, ko se srednja generacija sooča z velikimi pritiski oziroma obveznostmi. Na eni strani je skrb za otroke, na drugi pa za ostarele in še posebej na podeželju je za vzorec zelo izrazit. Vendar pa, če je stara generacija zdrava, lahko srednjo zelo razbremeni.