Novice
𝐓𝐫𝐚𝐝𝐢𝐜𝐢𝐨𝐧𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐬𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐬𝐤𝐢 𝐳𝐚𝐣𝐭𝐫𝐤 𝟐𝟎𝟐𝟐 – 𝐋𝐞𝐭𝐨𝐬 𝐯 𝐨𝐬𝐩𝐫𝐞𝐝𝐣𝐮 𝐦𝐥𝐞𝐤𝐨 𝐢𝐧 𝐦𝐥𝐞𝐜̌𝐧𝐢 𝐢𝐳𝐝𝐞𝐥𝐤𝐢 🥛
V Sloveniji že vrsto let vsak tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno obeležijo s slovenskim zajtrkom. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka, katerega namen je pomagati pri osveščanju in predajanju ključnih sporočil ob dnevu slovenske hrane, se glasi: »Zajtrk z mlekom – super dan!«.
Ob tej priložnosti izpostavljamo prednosti rednega uživanja mleka in priporočenih mlečnih izdelkov, opozarjamo pa tudi na zavajajoče informacije o njuni škodljivosti.
➡️ bit.ly/3OljD3h
Ministrstvo za zdravje Dober tek Slovenija
[ZOBOZDRAVSTVO ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI] Pobudniki so opozorili ☝ na težave pri dostopu do zobozdravstvenih 🦷 storitev pod splošno anestezijo za osebe s posebnimi potrebami. Te osebe, predvsem otroci, z zobozdravniki običajno ne sodelujejo, so prestrašeni 😧, nemirni in vznemirjeni, zato je zobozdravstvena oskrba v tovrstnih primerih možna le z uporabo splošne anestezije. Dostop do tovrstne zobozdravstvene oskrbe pa naj bi bil otežen zaradi nesprejemljivo dolgih 📅 čakalnih dob (6 mesecev in več). Zato morajo osebe s posebnimi potrebami uživati vrsto zdravil 💉, ki jim lajšajo bolečine, kar je nesprejemljivo, predvsem ko gre za otroke. Varuh se pridružuje stališču Zdravstvenega sveta, da se zadeva obravnava prednostno – na vseh področjih, še posebej, ko gre za primere otrok 👶👧, ki naj bi zaradi dolgih čakalnih dob morali uživati protibolečinska zdravila. Varuh meni, da je to nesprejemljivo 😠 in v nasprotju s 24. členom Konvencije o otrokovih pravicah, v skladu s katerim države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in do storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo.
Več ▶️ www.varuh-rs.si/obravnavane-pobude/primer/zobozdravstvena-oskrba-oseb-s-posebnimi-potrebami/
[TEDEN OZAVEŠČANJA 🤓]
Podnebna psihologija je področje psihologije, ki si prizadeva za boljše razumevanje psiholoških procesov, ki se pojavljajo kot odziv na podnebne spremembe in njihove posledice. 🌍 Poleg tega se trudi spodbujati ustvarjalne načine za sodelovanje z javnostjo o podnebnih spremembah ☁️, podpira aktiviste, znanstvenike 🧪 in oblikovalce politik. Predvsem se pa trudi spodbujati psihološko odpornost na uničujoče vplive podnebnih sprememb, ki se dogajajo zdaj in v prihodnosti. ➡️
Ukvarja se z več področji, eno izmed njih je predvsem učinek podnebnih sprememb na duševno zdravje. 🤕 Ta je lahko predvsem negativen, zlasti za ranljive populacije in tiste z že obstoječimi duševnimi boleznimi. 😔 Ti učinki se pojavijo po treh glavnih poteh: neposredno, posredno in preko zavedanja. Neposredna pot vključuje stanja, ki jih povzroči stres 😖, ta so pa posledica izpostavljenosti ekstremnim vremenskim razmeram ⛈️, razvije se lahko tudi PTSM (posttravmatska stresna motnja). Posredna pot vključuje težave v gospodarskih 📈 in družbenih 👭 dejavnostih, na primer slabše možnosti za pridelavo hrane na nekem zemljišču. 🚜 Tretja pot pa vključuje zgolj zavedanje ljudi o nevarnosti podnebnih sprememb, tudi tistih, na katere sicer ne vplivajo. 🌏
S vplivom podnebnih sprememb so se začela povezovati in razvijati nova čustvena stanja, ena od tega je tudi eko-anksioznost oz. podnebna anksioznost. ♻️😳 Opredeljujejo jo kot kronični strah pred okoljsko pogubo oz. prihodnostjo planeta. 😟 Glede na raziskave je takšnih ljudi 84 % izmed 10 držav, starih med 16 in 25 let, 59 % izmed njih je zelo ali izjemno zaskrbljenih. 📊 Velikokrat se takšni ljudje čutijo odgovorne za spremembe in pomoč v takšnih razmerah. Med čustvenimi stanji se pojavljata tudi ekološko žalovanje 😢, ki se nanaša na občutek izgube, ki se pojavi ob podnebnih spremembah in uničevanju okolja, ter ekološka jeza 😡, ki jo velikokrat doživljajo mladi odrasli zaradi podedovanja problema, ki ga niso ustvarili.
Kljub vsem negativnim platem, pa lahko podnebne spremembe tudi pozitivno vplivajo na osebne spremembe. 🙂 Pri nekaterih izkušnja okoljskih dogodkov lahko privede do večje psihološke občutljivosti in posledično, do namer, vedenj in podpore politiki v smer izboljšanja. 📉